20. obletnica Slovenskega društva za skupinsko analizo
Vladislava Stamos
NAŠIH 20 LET
Slovensko društvo za skupinsko analizo praznuje 20. obletnico ustanovitve.
Korenine skupinske psihoterapije v slovenskem prostoru sežejo v pozna 60. leta, ko je idejo terapevtske skupnosti v psihiatrično kliniko Ljubljana prinesel letos preminuli prof. dr. Miloš Kobal. Prof. Leopold Bregant je sestavil in vodil prvo analitično malo skupino, katere član je bil tudi prim. Franc Peternel. V članku »Skupinska psihoterapija pri nas« sta avtorja F. Peternel in P. Praper ob njeni 30-letnici zapisala: »Prav to analitično skupino jemljeva za rojstvo skupinske psihoterapije pri nas, ker je, kot vemo, osebna analiza temeljnega pomena.«
Franc Peternel se je izobraževal na londonskem inštitutu za skupinsko analizo. Po vrnitvi je opravljal več funkcij, bil je tudi predsednik sekcije za psihoterapijo Slovenskega zdravniškega društva, kamor je vpeljal skupinsko analitični duh.
Peternelovo sodelovanje z londonskim inštitutom za skupinsko analizo je omogočilo sistematični študij skupinske analize v Sloveniji. V letih 1989-1990 je organiziral prvi uvodni (enoletni) študij skupinske analitične psihoterapije na Psihiatrični kliniki v Ljubljani v okviru podiplomskega študija na Medicinski fakulteti. Leta 1991 sta George Renton (IGA London) in Franc Peternel organizirala diplomski študij skupinske analize v Ljubljani. Klinične spise je ocenil in certifikate izdal londonski inštitut.
Slovensko društvo za skupinsko analizo so ustanovili po prvem diplomskem študiju skupina študentk in študentov s Francem Peternelom, ki je postal predsednik. Kakor piše v statutu, se je društvo namenilo razvijati in uveljavljati skupinsko analizo, spodbujati in usmerjati članstvo in druge, ki vodijo skupine pacientov in klientov, k stalnemu strokovnemu izobraževanju, pripravljati in izvajati strokovna srečanja v obliki predavanj in delavnic ter organizirati študij skupinske analize.
Polnih 17 let smo se vsak drugi petek v mesecu sestajali na CIP-u, kjer je bil sedež društva. Strokovnemu srečanju so sledili sestanki upravnega odbora društva. Franc Peternel je gojil kulturo »pomembno je sedeti skupaj«, ki je takrat in pozneje poudarjala pomen stalnosti in rednosti srečanj.
Franca Peternela je na predsedniškem mestu nasledila dr. Vlasta Meden Klavora. Danes naj bi svoje delo in izkušnje predstavila sama, pa jo je prezgodnja smrt iztrgala iz naših vrst. Vlasta je dala pobudo in z Dubravko Trampuž organizirala prvi nadaljevalni študij iz skupinske analize. V proces so bili vključeni vsi slovenski skupinski analitiki.
Sama sem Vlasto nasledila leta 2007 in ostala predsednica do danes. Društvo je ohranilo svojo strukturo in način dela. Na strokovnih srečanjih društva, namenjenih izobraževanju članstva, sodelujejo člani društva, vabljeni predavatelji iz Slovenije in tujine s teoretskimi in kazuističnimi prispevki in študentje SA s prikazi teoretskega in kliničnega dela in drugimi strokovnimi prispevki.
Za izobraževanje, raziskovanje in svetovanje na področju skupinske analitične psihoterapije in skupinske analize je društvo ustanovilo Inštitut za skupinsko analizo, Ljubljana (ISAL). ISAL je prevzel dejavnosti predhodnega delovnega telesa SDSA za organizacijo izobraževanja. Od leta 2010 organizira uvodni, nadaljevalni in diplomski študij skupinske analize po standardih mreže evropskih ustanov za izobraževanje iz skupinske analize (EGATIN). ISAL je član te mreže v najvišjem (qualifying) razredu izvajalcev izobraževanja. Listine o končanem študiju podeljujemo načeloma na bienalnih srečanjih društva.
Sodelovanje in prepletenost društva in inštituta se najbolj odraža v srednji skupini, ki je bila organizirana za potrebe študija. Našla je svoj prostor po strokovnem srečanju društva in postala nepogrešljiva za člane društva in študente.
Namen srednje skupine je spodbujati člane k učenju dialoga, da bi, kot pravi pionir srednje in velike skupine Patrick de Maré, humanizirali družbo, pretvorili frustracije in sovraštvo v pozitivno energijo, potrebno za razmišljanje, in ustvarili koinonijo, tovarištvo. V taki atmosferi, kjer je mogoče izmenjevati vsakršne vsebine, prosto govoriti, poslušati in misliti, se oblikuje mikrokultura skupine.
Naša srednja skupina ima dolgoletno zgodovino sestajanja in je zaradi tega postala bolj enovita in kompaktna, pa vendar odprta za nove člane.
Patrick de Maré nas je obiskal leta 1994 in vodil devet srečanj izkustvene srednje skupine. Zasejal je seme izvenbolnišnične izkustvene srednje skupine, ki je vzklilo in se razvilo do te mere, da se je skupina sestajala enkrat na mesec še nadaljnja tri leta.
Oktobra leta 1995 so v Ljubljani potekali Egatinovi študijski dnevi, posvečeni srednjim in velikim skupinam v izobraževanju iz skupinske analize. Organizatorji so bili poleg Egatina še Center za mentalno zdravje Psihiatrične klinike Ljubljana in psihoterapevtska sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Na srečanju smo sodelovali tudi študenti tedaj zaključenega študija SA v Ljubljani. Egatinova delavnica je bila predhodnica bienalnih delavnic, ki si jih je društvo zadalo organizirati ob že omenjenih rednih strokovnih srečanjih.
Na bienalnih srečanjih, ki jih organizira SDSA, je poleg teoretskega dela v obliki predavanj poudarek zlasti na analitičnem delu v mali in veliki skupini. K tkanju medsebojnih vezi v dinamičnemu matriksu pomembno prispevajo tudi tradicionalni pohodi po zaključenem srečanju.
Prvo mednarodno bienalno srečanje smo organizirali leta 2001 z naslovom »MIDVA, EROS…«. To je bilo obdobje konsolidacije in ustvarjanja kohezije v društvu.
Tema delavnice leta 2003 je bila »TIŠINA.. analitična eksploracija v malih in veliki skupini«. Iz predavanja: »Tišina ni odsotnost komunikacije, temveč zelo dinamičen način komuniciranja stanja stvari, ki ga ni moč vedno razvozlati. Tišini se priznava sposobnost povezovanja stvari na način, ki ga besede ne zmorejo, in njeni pomeni so nedvomno brezmejni.«
Nadaljevali smo leta 2005 s temo »EMPATIJA IN NJENE ZAGATE«. Izkusili smo, kar smo že vedeli: kako pomemben terapevtski instrument je empatija, ki v primeru skupinske analize ni omejena le na terapevta, temveč jo v skupinskem procesu razvijejo tudi člani skupine.
Leta 2007 je bila tema SKUPINSKO ANALITIČNO RAZISKOVANJE POMENA ČASA V PSIHOTERAPIJI. Avtor nosilnega prispevka nas seznani z različnimi koncepti časa, na koncu pa zapiše: »V analizi je ključen čas za razmislek, ki mu rečemo predelava. To je pravzaprav edini čas, ki ga v analizi potrebujemo. Čas, da premislimo.«
V letu 2008 smo obeležil 10. obletnico SDSA in slavnostni dogodek izvedli v ljubljanskem Mestnem muzeju na predvečer Miklavža. Organizirali smo tri velike skupine. S prisotnostjo nas je počastil angleški psihiater, psihoanalitik in skupinski analitik Malcolm Pines, ki je naslednji dan na CMZ predaval o razmerju med nevroznanostjo in skupinsko analizo.
Nosilna tema bienalne delavnice leta 2009 v Ribnem je bila HUMOR, SMEH. Tema je vzniknila na podlagi osebne izkušnje in je bila ustrezen odziv na takratna dogajanja v društvu, ki je doživljalo napetosti ob napovedani ločitvi oz. ustanovitvi inštituta kot samostojnega zavoda. Kot zapiše avtor nosilnega prispevka, lahko humor, ki vključuje zmožnost smejanja samemu sebi, če je uporabljen v pravem času, pripomore k reševanju problemov v različnih skupinah in tudi zmanjševanju tenzij med psihičnimi instancami.
Bienalno delavnico leta 2011 smo posvetili ZRCALJENU v skupinski analizi. Skupinska situacija je kot dvorana zrcal, v kateri si lahko član ogleda različne vidike svoje socialne, psihološke in telesne podobe: »Kadar se srečamo, se dolgo glejmo, ne pustimo si vzeti možnosti odseva, da bomo lažje spregledali. Če je možnost odseva odvzeta, je tu že nesreča, osebna, družbena. Okopajmo se v naših medsebojnih zrcalih, pa čeprav se bodo za kakšen trenutek skalila, a le zato, da bodo zatem še bolj blestela.«
Naslov delavnice leta 2013 je bil »VERJETI/DVOMITI «. Povzeto iz predavanja: »Ljudje so verjeli, dokler niso podvomili o tem, kar verjamejo, in začeli razvijati vednost. Dvom je uvod v opustitev starih idej in pridobivanje boljših.« Oče skupinske analize Foulkes je »zaupal skupini«, da bo pripeljala k pozitivnim spremembam; članom omogoči spoznati, kdo v resnici so, od kod prihajajo in kam gredo, je zapisano v uvodu k delavnici.
Leta 2015 je bila tema »MIR IN VOJN«. V uvodu k delavnici piše: »Vojne grozote kličejo k razmisleku o miru in vojni. Pomembno je zavedanje, kaj lahko kot posamezniki in člani različnih skupin naredimo z osebno in kolektivno agresijo. V maternici smo v miru. Vsa mala in velika nasprotja, notranja in zunanja, so poznejšega datuma. Skupina je tudi prostor za ubeseditev in predelavo frustracij in agresivnih čustev, ki se kot strup zažrejo v človeka in prenašajo skozi generacije.«
Aktualni dogodki v bližnjem in daljnem okolju so nas usmerili v eksploracijo pripadanja in tako je zadnja delavnica nosila naslov »SPREJEMANJE/ZAVRAČANJE«. Predavanje je naslovilo kompleksnost pripadanja, še zlasti kadar je povezano z izključenostjo in vključenostjo. Skupine, ki jim pripadamo, nas oblikujejo, tako kot mi prispevamo k oblikovanju drugih. Vključenost je enako problematična kot izključenost – vključenost je lahko prežeta z izključenostjo.
»MED GENERACIJAMI« je bil naslov mednarodne poletne šole, ki je potekala letos julija v Ljubljani v soorganizaciji Mednarodnega združenja za skupinsko analizo (GASI) in SDSA. Poletna šola je bila dober zgled sodelovanja vseh generacij pri njeni organizaciji. Mlajši kolegi, slovenski skupinski analitiki in študentje SA so sodelovali s predavanji in vodenjem diskusijskih skupin. Pokazali so, kaj zmorejo in nas uvedli v obdobje menjave generacij v društvu.
Po sedemnajstih letih bivanja na utesnjenem Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo smo se preselili v študentski dom na Poljanski cesti 59. To obdobje zaznamuje povezovanje z Združenjem psihoterapevtov Slovenije (ZPS) in Združenjem za otroško in mladostniško psihiatrijo (ZOMP) – tudi na strokovno-kulturnih dogodkih, organiziranih ob koncu leta.
Skupinska analiza je z malimi skupinami in veliko skupino postopoma dobila pomembno mesto na Bregantovih dnevih, ki jih je organizirala najprej sekcija za psihoterapijo, pozneje pa Združenje psihoterapevtov skupaj s Psihiatrično kliniko Ljubljana. Na podiplomskem psihoterapevtskem tečaju so male analitične skupine postale nepogrešljiv sestavni del. Aktivno smo sodelovali na številnih delavnicah zunaj Slovenije: na londonskih zimskih in junijskih delavnicah, evropskih simpozijih skupinske analize, poletnih delavnicah GASI, Egatinovih študijskih dnevih, delavnicah evropskega združenja za transkulturno skupinsko analizo (transcultural group analysis) in drugje.
Društvo trenutno šteje 54 članov. Za prispevke pri gradnji skupinske analize v Sloveniji smo Francu Peternelu, Milošu Kobal in Malcolmu Pinesu podelili naziv častnih članov društva.
V dvajsetih letih delovanja SDSA se je iztekla življenjska pot nekaterim članom društva in učiteljem SA. Za vedno so nas zapustili Slavica, George, Tom, Anica, Mateja, Vlasta, prof. Kobal. Spomin na njihovo delovanje ostaja živ.
ZA KONEC :
Sedeli smo, sedimo in bomo sedeli skupaj.
Pred nami so novi izzivi…
